Kadarkoli pride do kakšnega dogodka, jubileja in podobno, je ponavadi govora tudi o kakih darilih. Za god kako malenkost (čokolada, škatla Rafaello kugel), za rojstni dan kaj malček vrednejšega, pri poroki smo že nivo višje… Pri obdarovanju vedno, cenim obdarovalčevo izvirnost, če se je sploh trudil razmisliti, kaj bi obdarovancu podaril, kaj bi mu koristilo, kaj MISLI da potrebuje, oziroma kaj bi morda celo hecno izpadlo če mu podari. Ob stiku s temi stvarmi, lahko dogodek vedno podoživljaš, na obdarovalca pa te veže spomin.
Za 19. rojstni dan sem naprimer od Brigite ter Maše dobil vrečko v kateri je bila konzerva kompota (ki je simboliziral večer, ko smo šli skupaj v picerijo in sem na koncu naročil kompot v katerem sem dejal da je samo ananas, v bistvu pa je bilo vse sadje in iz tega je ratala ša gora smeha), smetana pod pritiskom (paše zraven), 6pack Heinekena (najljubši) ter škatla Rafaello kugel (najljubše). Vsaka stvar z razlogom in pomenom. Fenomenalno, dopadljivo, navdušujoče, pozorno in lepše kot ves denar, ki se je prili na račun. Trud je viden.
Najbolj glupi pa se mi zdijo razni darilni boni sli kuponi za razne trgovine, wellness centre ali najmanj izvirno - denar, ki si jih ljudje podarjajo za razne obletnice, okrogle rojstne dneve, poroke itd… Od ljudi brez idej! “Da bo/sta RES tisto kar potrebuje/ta”. Ne me jebat, no… Letalsko vozovnico mi rajš kup, al pa križarjenje za tri tedne, če že mora bit vnovčljiva zadeva. A se kdaj spomnm “Oh, z njihovim denarjem, ki sem ga dobil za rojstni dan, sem si pa tole kupu… Jap, na tole stvar me veže spomin nanj, jup jup!” ali “Na tisti izmed mnogih masaž/saven/kopeli, ki sem bil je bilo pa fino. Menda mi je bon podarila ta oseba”. Me bo? Ful ne.
Tko da ljudje, dejte mal razmislt, kaj komu podarite, ker fuul lepš izpade če se potrudte…
V okviru projekta Poroka, smo dobre dva tedna nazaj na Vrhu pri Ljubnu izvajali fantovščino… Blo je kul, ampak po moje smo vsi pričakoval, da bo ne vem kaj in zato domov odšli kanček razočarani? Ma ne… Sej je blo fajn, par dobrih debat smo užgal, dobro jedl, sladko pil, za konec sm pa še eno uro materiala nabral od tega ko sm snemal strica ki je nosil križ (križ mora bit!) in si z MagLite-ko pomagal proti pomanjkanju naravne svetlobe (opolnoči). Minila je brez družine mačk.
(more…)
Kdor je kdaj gledal film Pulp Fiction, se verjetno živo spominja prizora kjer Jules na koncu filma roparju kavarne, ki ga ima “na muhi”, na vprašanje katera denarnica je njegova, odgovori “the one that says Bad Motherfucker” in kdor je kdaj gledal film Kill Bill: Vol. 1, se spomni prizora, ko Beatrix na invalidskem vozičku beži čez kletno garažo in išče avto, ki bi ga lahko odklenila s ključi, na katerih je obesek “Pussy Wagon“…
(more…)
Bemti, odkar sem sobo prefarbu, mam skor vsak večer eno kobilco v sobi. Pred dvema minutama sem se boril z eno deset-centimetrsko grdobo. Neki sm se s serverjem igrov do zdle, pa pridm v sobo, pržgem luč in svinja zleti s zavese pa prstane na mekotu. “ou maj fakin’ gat, ju didn’t! čak se ti, čak - grem jst zdle po metlo!” Pol k sm jo spodu s “my precious”, sem jo začel obstreljevat s copatami iz varne razdalje, sm kaj k nisem nč zadel 
Ko mi jih je zmankal sm jo pač mogu namlatit z metlo, zdej pa še študiram al bi jo preprosto vrgel v WC ali nastavu na okensko polico ostalim v opozorilo? Sovražm žuželke :S
Pred kake pol leta sem ob generalnem pospravljanju sobe (bolj praznenje krame iz levih dveh garderobnih omar, ostalo je načeloma ves čas pospravljeno) dobil idejo, da bi po koncu izpitov prestavil pohištvo ter mogoče še prebelil steni, ki sta bili oblepljeni s tapetami. Projekta sem se lotil dokaj resno, predvsem pa zgodaj, saj sem celotno sobo v Google SketchUp zrisal že kake dva meseca prej.
Začelo se je tako, da je Urša na Facebooku okoli poslala vabila za udeležbo dogodka v so-organizaciji Aljoše in sponzoriranja Študentske Organizacije Univerze (v Ljubljani), nadaljevalo pa tako, da sem v torek skoraj celo popoldne gledal prenos 1. kronometra letošnjega Toura ter na koncu zadnji moment spet uspel spakirat 40 litrski nahrbtnik prtljage v 2h minutah (!!!). (more…)
To je zgodba o fantu z imenom Luka.
Nekega junijskega dne (11.6.) se je Luka odločil, da bo svoje izražanje v Photoshopu nadgradil z nakupom grafične tablice. Uporabil je spletni primerjalnik cen spletnih trgovin in ugotovil, da je Wacom Bamboo tablica najcenejša pri celjski trgovini s sedežem v Ljubljani in jo dodal v “košarico”. Srce mu je zaigralo, ko je videl, da imajo v trgovini v ponudbi tudi DVI-HDMI (M(ale)/F(emale)) adapter, saj bi mu le ta prišel sila prav pri priklopu njegoveda računalnika na njegov širokozaslonski televizor.
Še isti dan je oddal naročilo in bil prav prijetno presenečen nad dobavo artilov že naslednji dan. Veselje in radost pa sta minila, ko je ugotovil, da adapter, ki ga je dobil, drugačen kot na sliki. Ponovno je odprl spletno stran trgovine, ter si artikel ponovno ogledal, pri tem pa ugotovil, da sta sliki (M/F in F/M) adapterjev v trgovini zamenjani. Odprl je še njegov odjemalec e-pošte in odprl “Obvestlio o nakupu”, ki pa opisuje izdelek (Adapter DVI-HDMI F/M), ki ga je dejansko naročil, računu, ki pa so ga pošiljki priložili v trgovini pa adapter, ki si ga je dejansko želel (Adapter DVI-HDMI M/F).
Luka je še isti dan upravniku trgovine poslal elektronsko pošto, v kateri je izrazil zadovoljstvo s hitro dostavo, obenem pa jih opomnil na zamenjani sliki artiklov (ki nista bili označeni kot simbolični in ki ju do danes še vedno niso popravili) ter pobaral o pogojih za zamenjavo. Dejali so mu, da naj jim omenjeni adapter pošlje nazaj ter da mu ga bojo brez ponovnega plačila poštnine zamenjali.
Nekaj dni kasneje (17.6.) je Luka na Pošti oddal adapter in priložil kopijo računa ter izpis e-mailov, ki so dokazovali dialog. Po enem tednu tišine (24.6.) je ponovno napisal e-mail in povprašal o napredku reševanja problema.
Po dveh dneh (26.6.) je dobil odgovor, da bo artikel še isti dan na zalogi in da ga dobi z “jutrišnjo pošto”, kar pa se seveda ni zgodilo. Kar nekaj (12) dni kasneje (8.7.) Luka presenečen dobi rumeno kuverto z mehurčki, v kateri mu iz trgovine pošiljajo njegovo kopijo računa ter enak(!!!) (DVI-HDMI F/M) adapter, kot pri prvi pošiljki.
Luka je imel po štirih tednih nategovanja dovolj, adapterja ni ponovno pošiljal nazaj in je odšel v trgovino neveščih trgovcev, visokih cen in nekvalitetne robe, ter adapter, ki si ga je želel, kupil za nekajkratno ceno.
Filed under: prigode
Izmučen od vročine sem kaj kmalu po kosilu legel k počitku. Naenkrat pa se cela hiša zatrese, kar me zbudi. V neprištevnem stanju (prislino bujenje => nič jasno) sem še nekaj trenutkov kasneje čutil kako mi noge bingljajo v zraku. “Bah, zdej bi mi radi pa še z bombam pa potresi težil?! Naj me pustijo spat!” sem si mislil in v nadaljeval s štetjem ovčk. Po triurnem počitku sem se spravil pregledat elektronsko pošto, obenem pa odprl še spletno stran Agencije Republike Slovenije za Okolje in opazil, da potresa nisem le sanjal 
Žarišče današnjega potresa je bilo v Trebnjem, treslo se je pa z magnitudo 3.0 po Richterjevi lestvici.
Po nadaljevanju branja pošte, sem v RSS Feed delu opazil še, da je Henixman pisal o potresni aktivnosti v Semiču, za katero je izvedel med iskanjem podatkov o današnji. Treslo pa se je z magnitudo 2.3 po Richterju, potresa pa nebi mogel čutiti, saj sem bil ob tem času včeraj, v avtu
Trese se. 
Najprej se gresta mati in sestra nekaj menit direktno pred mojo sobo. Nato začne ata zunaj neka drva zlagat. Potem začnejo nekje s eno “kombinirko” en kamn pikirat. Potem poskušat ena osa na vsak način čez okno priti v mojo sobo, ampak cele pol ure med neuspelim poskušanjem nagravžno brenči ter cvili. Nato pa začne hišo preletavati še helikopter. Kaj še?! To je zarota. Sej vem koliko je ura, ampak jaz sem do 3h My name is Earl gledu in bi se raje še malo z mojim povštrom objemal
Projekt je stekel, soglasje je, dela so se začela. Zavedam se, da nimam kaj dosti stomatološkega znanja, vendar menim, da lahko upravičeno sumim, da se mi ne piše ravno dobro?
Če me plučnca ni zjebala letos, me bojo pa zobje Majka! Nekak si bo treba tale kirurški poseg splanirat da morje ne bo ogroženo. Great success. Že se ponovno veselim zobnega aparata (upam, da ga tokrat zavarovalnca časti)
