Not so fast! Če bi šlo zame, bi vedeli že včeraj, ko bi bilo po TVju, da se zemlja ne vrti več v pravo smer. Stric in njegova izbranka sta včeraj oznanila, da se konec avgusta poročita. Z Domnom sva že pred časom sanjala, kako bo, ko se bodo poročili največji lokalni žurerji, zdaj pa sanje postajajo resničnost… Po eni strani sploh nisem presenečen, saj je stric (k.e.e.p.e.r.) star že 37 in je bil že čas, da se malo “zresne”. Sumim pa, da ga je v to prisilila punca, saj se je ob oznanitvi deloval čisto, češ “naj ti bo, samo da ne poslušam več teženja, kdaj se poročiva”.
Do poroke je še več kot tri mesece, problemov pa je že zdaj dovolj. Mama je danes že začela tolči orehe, da jih bo mela za potico in ostalo pecivo, tko da po moje tokrat na ohceti ne bo v črni obleki, ter jokala (kot na poroki mojega očeta (njenega sina) ter moje matere), skrbi pa jo da ob postavljanju smrekc ne bomo poškodovali njenih rož in tlakovcev, ter kje bojo našli svate, saj so skregani skoraj z vso žlahto.. Zaročenca imata trenutno stanovanjsko krizo, saj še ne vesta kje bosta po poroki živela. Sam pa ne vem ali me je bolj strah tega, da bom, ko se bojo postavljale smrekce, tako “trd” da še 3 dni (ohcet included) ne bom mogu nič ali to, da sem jaz “naslednji na vrsti (za žent)”. Še bo divje… 
