aibov skrivni dnevnik

Ugotavljam, da sem zelo netipičen študent. Glede na ikono/stereotip današnjega študenta, ven ne hodim (oziroma se ne spomnim več dobro, kdaj sem nazadnje bil), alkohola ne pijem (ni povoda ali prilike (za pivo)), ne grem se nikakršnega razvrata,… Skratka, ne živim tistega pravega študentskega življenja, ki “naj bi ga”. “Zaskrblujoče” pa je, da vsega skupaj pravzaprav sploh ne pogrešam, oziroma sem zgleda mentalno že zdavnaj prerasel. Mogoče samo preživljam malo čudne čase in je vzrok vsemu skupaj pomanjkanje prave klape, ali pa sem prezrel za svoja leta? Ali pa samo preklemano naveličan vsega skupaj…