aibov skrivni dnevnik

Že zjutri sm vedu, da bo danes en čudn dan. Iz ne povsem znanih razlogov sem se odločil, da grem danes na faks. Verjetno spet samo zato, da sem lahko na Svemo odnesel še stričev telefon (ma zdej dost?! kva je pa kupu Sony Ericssona, luzr..). Zadnje cajte si ripam serije na iPoda, tko da mam na vlaku kej za počet, ker muske sm se že mal naveliču… 1000 komadu, pa ob vseh se počutm k da poslušam kak Radio 1 al pa Radio Center. Safr. No in k uletim zjutri ob pol osmih u Bršljin da sm nabavu vozovnco za vlak in se pol nakipam gor, je bil vlak povn k svina. Zgleda da vs folk raj zjutri še mal pospi pa gre mal kasnej na vlak, k pa ob 6h zjutri.. Enivej, sedet sm mel vseen kje, ampk mi ni blo kul k smo se mogl trije stiskat na unih 4h zicih. Frajr je mogu met svojo torbo na zricu zravn mene, nasprot mene je pa njegova pička sedela…. Sej če nje nebi blo “mal več skp”, pa če jst nebi mel tac dolgih k pondelk, bi blo še vse kul… Pa še neki bežno smo se poznal iz srednje pa mi je blo še zto bedno k je mela una filing da me mora zato ves cajt kej obgovarjat, js sm pa House-a gledu na iPodu. Ne vem… Js na vlaku ljudi ponavad pustim pr mer, zato nekak prčakujem, da bojo tut oni mene. Zato tut mam ponavad oblečen rdeč puli, pa čez od faksa t-šrt, na kermu jasno piše iz kje sm, pa da sm gik in da me je najbol pustit pr mer. Ampk neeee - dejmo fanta uprašat, če ma tule v roki tranzistor, televizor al pa igrce in če gre in kako kej življenje.

Enivej, mal sm zašov, ampk ni panike. Sploh. Zto kr ta objava je itak v znamenju brezsmiselnega bluzenja. Uglavnem. K smo pol končn uletel u Lublano, je padu dež, js pa brez dežnika. Itak je čist mal rosil, tko da sm ga pol peš pršetov do Bavarca k sm mogu še nalepko kupt za mesečno. Na presenečenje pol celo ni blo gužve na 6ki. Najs. Pridm na faks, grem pogledat če je kaka frišna Blogorola na pultih in se spomnm da je bil praznik u četrtk. Ubr. Stojim pred učilnco in čakam, da bom šov v not na vaje in pride mim en sošolc k se sploh ne menmo drgač. Sap! Ubr je blo, ja… Greš na fizko? Ja? Js se bom odjavu kr me je minil.

Že k sm se usedu v klop sm vedu, da je bil tale pondelk ena velka napaka. Vsaj en kul sošolc s kerim se kr štekava se je zravn usedu, tko da sva pol mal pričala ker je kje kej bicikl furov med prazniki, pa rekla da greva letos na Franjo. Mel smo pavzico in js nism več zdržu. Faks mi dopizdeva. In sm šov. Ker mam v denarnci samo še en bon in ta je za menzo na faksu, sm se odloču da grem pogledat kaj je za jest. Ker sm se spet zavedu da je bon samo še eden, se mi ni dal jest. Bom šu u petek, kr do takat itk ne grem na faks, zdle pa tut nism lačen. Pridm vn iz faksa in lije k prasica. Ampk js sm mogu zgledat kul in če si kul, potem ne tečeš na bus tko kot ne-kul ljudje. Sm reku, da bi si šov končno v Namo en dežnik kupt. Grem pr pošti dol, stopm v Namo in je blo prec vse narobe. Gledam une dežnike in mi nben mi bil všeč (za enga k mi ni všeč pa tut ne dam 20 €), vsi neki hitel pa tko… In sm poslov vse v kurac pa šov nazaj na bus do gospodarca, potegnu kapuco iz ovratnika vetrovke, pa pol do Sveme peš. Še Garmin me je neki jebov, pizdek en. Najdu sm servis, telefon oddal, modelka pa je rekla da bo trajal en teden. Še dobr - un model zanč u trgovini, kjer je bil telefon kupljen je reku, da če po pošti pošle, da bo trajal tri tedne. Sej se vid - Sony Ericsson (piece of crap - enkrat sm mel enga pa so bli čist sami problemi). Tok telefonu majo skos za rihtat, da majo one-week listo. Mene so na Telerayu pa še isti dan odrihtal. Rispekt. Skratka, ura je bla poldne in sm razmišlu če bi vsen Matica poklicu, če gre na faks jest al grem direkt na vlak pa domov. Grem do prehoda da bom šov na drugo stran na bus in se pržge rdeča. Kurac, grem pa na vlak. Sm mislu da bom spet House-a gledu, pa me je zmankal skos do Trebnjega. Dobr da sm dal vozovnco na tisto bokso za smeti, da me sprevodniku ni blu treba budit sicr bi bla sapa u luft. Poštenjak en. Oh, ja. Sm mislu da se mi bo uresničla želja pa da bova šla z mat k Pušniku špegle pogledat k je rekla da ma ful enih Ray-Bank k si moram ene špegle nabavt, ampk so mogl samo do treh delat. “Gremo jutr”. Jawohl. In kva zdej? Pridm domov in safr furam že cel popoldne. Prele sm se hotu na e-študentu odjavt s ustnga od fizke, ampk se ne morm več. bmk, pa naj zapade prijava. Men tale faks itak čedalje bolj mori zadne cajte. Prov trpim iz dneva v dan bolj tle. Razmišlu sm že dvakrat, da bi se prepisu, ampk nimam pojma KAM. Zadne cajte mi še folk s kerim se menm, prav da sm faks zgrešu. They must know…

In ko izpričavam moje emoizme tle na MSNju frendici, kaj ugotovim? Kaj je tej današnji depresiji (na presenečenje me že ful dolg ni nč dajal) najbrž vzrok. In ta je tičal na koledarju - mlaj (prazna luna) je, tristo kosmatih! In baje je ta še hujša, kot polna. Pa še dež povrhu. “Megalomastično”!

Oh, zakon… in kaj se mi zdej zgodi, ko iščem primerno sliko za zraven objave in v iskalnik vpišem “fuck it all”? odkrijem tole stran. Điz, kera ironija!