aibov skrivni dnevnik

Že zjutri sm vedu, da bo danes en čudn dan. Iz ne povsem znanih razlogov sem se odločil, da grem danes na faks. Verjetno spet samo zato, da sem lahko na Svemo odnesel še stričev telefon (ma zdej dost?! kva je pa kupu Sony Ericssona, luzr..). Zadnje cajte si ripam serije na iPoda, tko da mam na vlaku kej za počet, ker muske sm se že mal naveliču… 1000 komadu, pa ob vseh se počutm k da poslušam kak Radio 1 al pa Radio Center. Safr. No in k uletim zjutri ob pol osmih u Bršljin da sm nabavu vozovnco za vlak in se pol nakipam gor, je bil vlak povn k svina. Zgleda da vs folk raj zjutri še mal pospi pa gre mal kasnej na vlak, k pa ob 6h zjutri.. Enivej, sedet sm mel vseen kje, ampk mi ni blo kul k smo se mogl trije stiskat na unih 4h zicih. Frajr je mogu met svojo torbo na zricu zravn mene, nasprot mene je pa njegova pička sedela…. Sej če nje nebi blo “mal več skp”, pa če jst nebi mel tac dolgih k pondelk, bi blo še vse kul… Pa še neki bežno smo se poznal iz srednje pa mi je blo še zto bedno k je mela una filing da me mora zato ves cajt kej obgovarjat, js sm pa House-a gledu na iPodu. Ne vem… Js na vlaku ljudi ponavad pustim pr mer, zato nekak prčakujem, da bojo tut oni mene. Zato tut mam ponavad oblečen rdeč puli, pa čez od faksa t-šrt, na kermu jasno piše iz kje sm, pa da sm gik in da me je najbol pustit pr mer. Ampk neeee - dejmo fanta uprašat, če ma tule v roki tranzistor, televizor al pa igrce in če gre in kako kej življenje.

(more…)