aibov skrivni dnevnik

Not so fast! Če bi šlo zame, bi vedeli že včeraj, ko bi bilo po TVju, da se zemlja ne vrti več v pravo smer. Stric in njegova izbranka sta včeraj oznanila, da se konec avgusta poročita. Z Domnom sva že pred časom sanjala, kako bo, ko se bodo poročili največji lokalni žurerji, zdaj pa sanje postajajo resničnost… Po eni strani sploh nisem presenečen, saj je stric (k.e.e.p.e.r.) star že 37 in je bil že čas, da se malo “zresne”. Sumim pa, da ga je v to prisilila punca, saj se je ob oznanitvi deloval čisto, češ “naj ti bo, samo da ne poslušam več teženja, kdaj se poročiva”.

Do poroke je še več kot tri mesece, problemov pa je že zdaj dovolj. Mama je danes že začela tolči orehe, da jih bo mela za potico in ostalo pecivo, tko da po moje tokrat na ohceti ne bo v črni obleki, ter jokala (kot na poroki mojega očeta (njenega sina) ter moje matere), skrbi pa jo da ob postavljanju smrekc ne bomo poškodovali njenih rož in tlakovcev, ter kje bojo našli svate, saj so skregani skoraj z vso žlahto.. Zaročenca imata trenutno stanovanjsko krizo, saj še ne vesta kje bosta po poroki živela. Sam pa ne vem ali me je bolj strah tega, da bom, ko se bojo postavljale smrekce, tako “trd” da še 3 dni (ohcet included) ne bom mogu nič ali to, da sem jaz “naslednji na vrsti (za žent)”. Še bo divje…

Ugotavljam, da sem zelo netipičen študent. Glede na ikono/stereotip današnjega študenta, ven ne hodim (oziroma se ne spomnim več dobro, kdaj sem nazadnje bil), alkohola ne pijem (ni povoda ali prilike (za pivo)), ne grem se nikakršnega razvrata,… Skratka, ne živim tistega pravega študentskega življenja, ki “naj bi ga”. “Zaskrblujoče” pa je, da vsega skupaj pravzaprav sploh ne pogrešam, oziroma sem zgleda mentalno že zdavnaj prerasel. Mogoče samo preživljam malo čudne čase in je vzrok vsemu skupaj pomanjkanje prave klape, ali pa sem prezrel za svoja leta? Ali pa samo preklemano naveličan vsega skupaj…

Mamo jo…. Naroču še 29. aprila ob 23h prek neta po še znižani ceni. Letos  grem prvič, kljub temu, da se je vse skupej do nedavnega odvijal samo 3 km od mojga doma, zadnja leta pa spet na Otočcu, ki pa tudi ni dosti dlje Sicer nimam še nobene ideje, kje, s kom (ideje sicer so) pa kako. Mogoče se bom kam zravn prslinu, kupu šotor al pa hodu domov al pa k teti (500m stran) prenočit/pucat…

Danes je boljši dan. Nikol si nism mislu, da zna bit obisk zobozdravnika tok fajn. Po eni strani sem komaj čakal, da grem spet mal tja. Pa ne ker bi mel čist gnile zobe, ampak ker… ne vem. Pač ful mi je blo kul it spet po dolgem cajtu. Oktobra sem jamrov, da me neki modrostni dajejo, ampk je blo pol po parih dneh kul. Mal sm opazu, da mi je spodnje sicr mal vn zrinl ampk s tem se bo že ortodontka ukvarjala Ful se mi je dopadl, ker je vse skp (čakanje, pozdrav, dialog, pregled, plombiranje in izpolnjevanje ankete) trajal 20 minut. Ampak! Niti na misel mi ni pršlo, da nimam potrjene zdravstvene izkaznice, zato sm jo mogu it pač še nekam čist bliz potrdt. Bi jo pa skor doma pozabu, ja… Prec ko sem uletu na parking, se je direkt za mano prpičla učitelca za nemščino iz osnovne šole, ampk me (na srečo?) ni prepoznala al pa pač ni bla pozorna, js je pa tut nism hotu ogovarjat, k je mela lih gužvo - neki otroc so jo pršli že na parking sprašvat, ako lahko danes “nebi da sprašuje” Pol k sm pršu pa še s potrjeno izkanco nazaj, sm pa še enga frenda k ga že kr neki cajta nism vidu, sreču v čakalnici, tko da se je blo fajn mal poment spet.

Kr sm bil precej hitr fertik, sm si zaželu še nove čupe in bil še pr frizerki. In spet nadpovprečno hitr fertik. Temu bi reku, da sm naredu neki za sebe, ne pa sklepanju življsenskega zavarovanje. Kaj če si čez dve ure še špegle kupm? Dans je čist preveč kul dan v primerjavi z včerejšnjim… Zatišje pred viharjem? Neki bo… Po moje špeglu ne bojo mel

EDIT: Res je, zame - “zbirčno Metko” ni blo špeglu. Tko, da iščem nekoga, ki bi šov z mano u BTC v Clarus pa mi povedu, katere Ray-Ban mi najbl pašejo

Že zjutri sm vedu, da bo danes en čudn dan. Iz ne povsem znanih razlogov sem se odločil, da grem danes na faks. Verjetno spet samo zato, da sem lahko na Svemo odnesel še stričev telefon (ma zdej dost?! kva je pa kupu Sony Ericssona, luzr..). Zadnje cajte si ripam serije na iPoda, tko da mam na vlaku kej za počet, ker muske sm se že mal naveliču… 1000 komadu, pa ob vseh se počutm k da poslušam kak Radio 1 al pa Radio Center. Safr. No in k uletim zjutri ob pol osmih u Bršljin da sm nabavu vozovnco za vlak in se pol nakipam gor, je bil vlak povn k svina. Zgleda da vs folk raj zjutri še mal pospi pa gre mal kasnej na vlak, k pa ob 6h zjutri.. Enivej, sedet sm mel vseen kje, ampk mi ni blo kul k smo se mogl trije stiskat na unih 4h zicih. Frajr je mogu met svojo torbo na zricu zravn mene, nasprot mene je pa njegova pička sedela…. Sej če nje nebi blo “mal več skp”, pa če jst nebi mel tac dolgih k pondelk, bi blo še vse kul… Pa še neki bežno smo se poznal iz srednje pa mi je blo še zto bedno k je mela una filing da me mora zato ves cajt kej obgovarjat, js sm pa House-a gledu na iPodu. Ne vem… Js na vlaku ljudi ponavad pustim pr mer, zato nekak prčakujem, da bojo tut oni mene. Zato tut mam ponavad oblečen rdeč puli, pa čez od faksa t-šrt, na kermu jasno piše iz kje sm, pa da sm gik in da me je najbol pustit pr mer. Ampk neeee - dejmo fanta uprašat, če ma tule v roki tranzistor, televizor al pa igrce in če gre in kako kej življenje.

(more…)

Ta post razen tega, da leti na nekega mojega sošolca in izraža stališče do “storitve”, globjega pomena niti nima… Lahk se kar usedete, ker bo trajal.

However, zadnje čase se nam (meni in frendom) je frekvenca obiska predavanj in s posledico dnevnih migracij, tudi Ljubljane, malce zmanjšala. Vendarle sem teden ali dva nazaj, neko sredo dobil klic od sošolca, ki me sicer nikoli ne kliče na telefon, pa tudi nimava nekega tesnega odnosa. Na vsak način je želel od mene zvedeti kdaj bom kaj v Ljubljani, ker bi se bi se z mano rad dobil na pijači, da bi mi “nekaj povedal”. Tega je rekel, da po telefonu ne more in da se z mano želi dobiti osebno. Tisto sredo sem prišel v Ljubljano samo zaradi njega, kakor pa je bilo čutiti na mehurju, je na sestanek zamudil in moral sem nazaj v Novo mesto preden je on prišel do lokala, ker se mi je mudilo na nek pogreb. Okej, se vidmo pač v pondelk.

Vse skupaj mi ni dalo miru in razmišljal sem kaj bi lahko bilo tako pomembno in kaj bi mi ON rad povedal. Glede na to, da svo se pred časom pogovarjala o tem, da se namerava njegov cimer preseliti v študentski dom in da bi mogoče lahko jaz zasedel nejgovo mesto, sem mislil da je tema približno takega okusa. Minil je dober teden, ko sošolca na faksu še vedno nisem srečal. V petek pa spet dobim klic, ki se je začel s

“Kako si kaj? Veš, ko sva se zadnič menila, da bi se dobila…”
“Ja. Kaj?”
“No, zanima me če bi imel jutri kaj časa, da bi ti z eno punco predstavila eno življenjsko zavarovanje…”

(more…)

Razlika med fantki in moškimi je v velikosti in ceni igrač…

Briggs & Stratton 500 ccm, 15.5 KM, automatic

1. Petek. Izveš, da so objavlene naloge za Programiranje 2, ampak si ne želiš pokvariti vikenda, zato programe pogledaš šele v ponedeljek. Do roka je še 3 tedne.

2. Četrtek. Si drugič na vajah in ni ti čisto jasno kaj asistent razlaga. Do roka je še dva tedna

3. Četrtek. Si tretjič na vajah in spoznaš, da so kazalci kul ker C ne pozna nizov. Danes teden je zagovor.

4. Torek. Dva dni pred zagovorom programa še ni. Od kolega dobiš idejo kako nalogo problemsko rešiti, ampak sam postopek ti je itak že jasen 3 tedne. Odločiš še, da greš domov, celo noč programiraš in potem spiš cel dan.

5. Prideš domov utrujen, pogledaš še Odmeve, nastaviš budilko ob 9h naslednje jutro, saj boš spočit bolj učinkovit.

6. Zbudiš se ob 10h in greš narest fruštk. Ker te pred začetkom dela moti še miljon stvari, bi najraje prej pospravil celo stanovanje. Kliče te mati in te obvesti da je ob 16h pogreb za soseda. Skregaš se in jo obvestiš, da v primeru udeležbe, programa ne boš uspel dokončat.

7. Ne greš na pogreb in ne delaš nič.

8. Čas se izteka, ti si pa še vedno pri 20 vrsticah kode. Voda ti teče v grlo, obupavaš ker imaš čez 16 ur zagovor in na mehurju čutiš, da ti ne bo uspelo.

9. Četrtek. Dan zagovora. Na urniku imaš samo programiranje. Ostaneš doma, ker imaš na urniku samo programiranje, ti pa nimaš kej pokazat. Spiš do 10h in potem gledaš Der Untergang brez podnapisov. Sledi Komisar Rex z igniranjem podnapisev.

Smrdi po neresnosti? :/

Danes sem bil z avtom v riti Sveta. Celo Garmin Mobile XT na telefonu je skoraj odpovedal - na seznamu zadetkov mi je pokazal hišo na koncu nekih rovt, ko pa sem prišel na nekje 150 metrov do cilja, je “zastavica - cilj” izginila. Sej ne da sem mogu vozt rikverc 200 metrov po makedamski poti široki ravno toliko kot avto in da je bil na eni strani prepad, na drugi pa stena iz zemlje in kamna iz katere so štrlele vaje na katerih k sreči nisem popraskal avta, obračal sem tudi na mestih kjer bi se bal tudi s kolesom. Ko sem že skoraj obupal in se vračal proti civilizaciji sem se spomnil, da “mogoče je pa tista hiša v mega-strmi dolini do katere nisem šel pogledat” in se zopet peljal v neznano. Obenem sem pogledal na seznam zadetkov in ugotovil da se je pojavila še ena (!) hiša z naslovom Gabrje 68. Prva 500 metrov stran, druga 350. In to v različnih smereh. Mega. Navigo, you suck big time! Bariton sem le dostavil gospodu “serviserju” in se vrnil v civilizacijo.Na poti iz Novega mesta proti domu pa me je v križišču, kjer sem pripeljal po prednostni cesti še skoraj zadaj bočno nasadila neka budala v oranžnem Citroenu C3. S spretnim manevrom (umikom v levo in potem hitro nazaj na desno da sem se izognil še avtomobilu, ki je prihajal nasproti) sem se prometni nesreči le izognil. Huh!A je danes kej tazga v luftu? Aja - polna luna.  

Kako Rok in Miha pripovedujeta prigodo od Zadnjič:

Rok: "Zadnjič sva šla z Mihom po faksu jest v Emonsko."

Miha: "In sva za na koncu kosila namest sladice dobila mandarine."

Rok: "In mi je Mih reku, da mi da 500 €, če fuknem nekomu mandarino v glavo."

Miha: "In mi je fuknu mandarino v glavo."